RROM

O Consejo katar o Estado phenel tuke te abes baxtalo tai sai dikes amari patrin web, kai tu shas te arakes so shalpe pe e buchi so keras ame kadka, amaro suato tai so keras pe sa so sam, tai sar keres tu te des andre pe amare pramia kai siame te sai shanes so si so ame:

Pale kadia, kamas te das tuke te prinshanesame kon sam ame, so keras pe amare pramia tai kai sam ande pe sa so si e kriss gadzhikai.

Ando o them Kolombiako e kris le gadzhenge si les trin sere bare kai poronchin:

E Corte Constitucional o Sero Baro kai arakel le derechuria, kai arakel tai pravarel e Constitución Política o lil mai baro anda e Kriss gadzhikai, e Corte Suprema de Justicia si kaver Kriss kai dikel sa so keren, le bucha tai so keren le gadzhe kai respetin le lila tai o Consejo katar o Estado, kai si kon arakel so shalpe pe le entidades kai siles dui bucha baria:

-Te del suato vorbi ando kan le emporatoski anda o Them tai le ministruria kana von chi shanen so te keren pe yeck lil kana shal te anklel abri.


-Te keren buchi tai tikel pale pe sa kon poronchin ande e emporatsia, sar le ketanuria, ando ejército kai le terne pochinen te aveles o lil militar, le Corporaciones kai keren bon numa bon Reionales, e Registraduría Nacional del Estado Civil kai sa le manusen kai kerdion ando kado them trobulpe te shan te ankalaben sa le lila, tai pale sa kodola kai keren buchi pe sa so si te keren.

O Consejo katar o Estado si kon kai kerel Kriss kai poronchin ande e emporatsia.

O Consejo katar o Estado si 31 bare sere gadzhe kai keren Kris, 4 si kai den duma ando o kan kai o emporato anda o Them tai le ministruria tai le 27 bare sere gadzhe kai keren Kris pe so te keren bon.

Ti a la O Consejo katar o Estado trobulpe te sai del angle ando o problemi kai si pe yeck manush yeck kon poronchil si te kerel shi kai ton e puga tai pale pe e tutela, pe sa le manusha populares o de grupo, kai si te den angle te ashutil e Defensoria del Pueblo katar o them kolombiako pe sa le gadzhe tai ame.

O Consejo katar o Estado si kon kerle le bucha pe sa le manusa kai besen ando them kolombiako tai avel le pramia te sai diken so si te lasharen tai sabe si kai shan angle pe le kolaber bare gadzhe ande e Kriss.

O Consejo katar o Estado ava gata dia duma pe le bucha kai si kai kerdepe ande le indígenas te sai arakenle ande lengui phuvia kai si phuvia purania pe kadale thema, kai si te keren te akaren pe e consulti previa le representanturia anda le indígenas, tai trobulpe te sai pale diken kon shal ando o Congreso anda kado Them, si uni mai kaver bucha.

Pale tu ti a la kames te shas ando O Consejo katar o Estado kana si tu so kames te pushes o ti a la situ problemi pe le entidades pe kado them, amari lila tai sa so keras pe e kriss te sai arakelas ande línea tai amare canales kai das información pe sa tai sam ando tumaro bas pe sa so kamena,

CREDITOS TEXTO
ANA DALILA GÓMEZ, PUEBLO RROM
CREDITOS AUDIO
ANA DALILA GÓMEZ, PUEBLO RROM
CREDITOS FOTOS
PRORROM